Polno avtomatiziran sistem lahko opravi večino laboratorijskih nalog brez posredovanja osebja, medtem ko modularni pristop avtomatizira le ciljne funkcije. Modularne naprave so posebej dobro obnesejo pri začetno-končnih procesih kot je označevanje, centrifugiranje, sortiranje in ali kvotiranje vzorcev.
Ena izmed prednosti modularne strategije je, da se stroški avtomatizacije razpršijo preko daljše časovne periode, hkrati pa omogoči, da se glede na pretekle izkušnje sprejme odločitev, ali obstaja potreba po večjem in bolj kompleksnem sistemu. Odločitev o tem, ali se odločiti za modularni sistem ali popolnoma avtomatiziran je odvisna od velikosti laboratorija, potrebne zmogljivosti ter pričakovane rasti laboratorija.
